Commons:Pripis licence
From Wikimedia Commons, the free media repository
|
This project page in other languages:
Alemannisch | Asturianu | Català | Česky | Deutsch | Ελληνικά | English | Español | Suomi | Français | Galego | Magyar | Italiano | 日本語 | 한국어 | Occitan | Polski | Português | Română | Русский | Slovenčina | Slovenščina | Türkçe | Українська | Tiếng Việt | 中文(简体) | 中文(繁體) | +/− |
Stran Commons:Pripis licence skuša na podlagi razlage z zgledom pravnim laikom podati pregled zapletenih zakonov o avtorskih pravicah. Njen namen je svetovati pri odločitvi, ali je vključitev neke slike ali druge predstavnostne datoteke v Zbirko dovoljen.
Wikimedijina zbirka sprejema le prosto vsebino, t.j. slike in druge predstavnostne datoteke, ki jih lahko uporabi vsakdo za kakršen koli namen (pogosto pod pogojem, da se prostost vsebine ohrani). Podrobnosti so opisane v nadaljnjem besedilu. Wikimedijina zbirka ne sprejema vsebine poštene uporabe, za razloge glejte spodaj.
Licenca, ki se nanaša na sliko ali predstavnostno datoteko, mora biti na strani z opisom slik jasno označeno z ustrezno licenco. Tu morajo biti navedeni vsi podatki, ki jih izbrano licenca zahteva. Podatki na strani z opisom naj bi zadoščali, da lahko drugi preverijo stanje licence. Najbolje jih je navesti neposredno v polju za povzetek naložitvenega obrazca.
Contents |
[edit] Sprejemljive licence
Vsa snov Zbirke mora biti označena s prosto licenco, ki omogoča, da jo lahko vsakdo uporabi za kakršen koli namen (glejte tudi Commons:Merila za vključitev). Licenca mora izpolnjevati zlasti naslednje pogoje:
- dovoljena morata biti ponatis in razdeljevanje snovi
- dovoljena mora biti objava izpeljanih del
- dovoljena mora biti komercialna uporaba dela
- lahko se zahteva pripis vseh avtorjev/sodelavcev
- lahko se zahteva objavo izpeljanega dela pod enakimi pogoji
- lahko se zahteva uporaba prostih datotečnih formatov digitalnih pridržkov.
Za sliko ali drugo predstavnostno datoteko nikakor ne smejo veljati naslednji pridržki:
- uporaba le znotraj Wikimedije (razen za logotipe in druge oblikovalske izdelke, ki so trgovska znamka, služnostna oznaka ali drugi oblikovalski elementi, ki označujejo spletne strani različnih projektov fundacije Wikimedija)
- uporaba le v nekomercialne ali izobraževalne namene
- uporaba pod pridržki proste rabe
Natančneje, na splošno ni dovoljeno naslednje:
- zaslonski posnetki programja, ki samo ni pod prosto licenco. Zaslonski posnetki programja pod GPL ali podobnim prosto licenco za programsko opremo se na splošno smatrajo za primerne.
- Skeni reproduktivnih fotografij z avtorskimi pravicami zaščitenih del, še zlasti platnic knjig ipd.
- simboli, logotipi idr. trgovskih znamk
Zbirka seveda sprejema tudi vsa dela, ki niso zaščitena z avtorskimi pravicami (t.j. javno last). Ostaja pa nejasno, kako ravnati s snovjo, ki je v javni lasti v nekaterih, ne pa v vseh državah. Prosimo preberite odstavek o javni lasti spodaj.
[edit] Pripis več licenc
Dokler vsaj ena od njih zadošča zgornjim merilom, lahko datoteko označite s kolikor želite licenc.
[edit] Dobro znane licence
Za snov Zbirke se priporoča naslednja dobro znane licence:
- Creative Commons Navajanje virov-Brez spreminjanja licence
- Licenca za rabo proste dokumentacije GNU (GFDL)
- GNU Splošna javna licenca (GPL) / GNU Omejena splošna javna licenca (LGPL)
- Licenca proste umetnosti
- Vsa snov v javni lasti (glejte spodaj)
Za več licenc glej Commons:Oznake avtorskih pravic.
Opomba: GFDL je za slike in kratka besedila, še posebej za tiskane medije, precej nepraktičen, saj zahteva, da se ob sliki ali besedilu natisne celotno besedilo GFDL. Zato priporočamo pripis še druge licence, kot je npr. licenca Creative Commons, s katerim bo sliko ali besedilo lažje uporabiti.
Sledeče licence se pogosto uporabljajo, a so izrecno prepovedane (razen seveda, če je datoteka tudi pod prosto licenco):
- Licence Creative Commons le za nekomercialno rabo (-NC)
- Licence Creative Commons Brez-izpeljanj (-ND)
- Snov, uporabna pod pridržki poštene uporabe ali podobnega zakona (o razlogih berite spodaj).
[edit] Podatki o licenci
Na vseh straneh Zbirke z opisom mora biti jasno označeno, pod katero licenco je bila snov objavljena, ter morajo biti navedeni vsi podatki, ki jih ta zahteva (avtor idr.) ter tudi zadostni podatki, da lahko drugi preverijo njeno resničnost (povezava na vir).
Natančneje, na strani z opisom morajo biti vedno, ne glede na zahteve licence, navedeni naslednji podatki:
- Opis vsebine slike ali predstavnostne datoteke. Opis slike, kje, kaj, kdo? To je pomembno, da lahko vsakdo ve, kaj se pravzaprav vidi ali sliši. Še zlasti so ti podatki pomembni za znanstvene podatke, npr. slike v nepravih barvah.
- Avtor/Tvorec slike ali predstavnostne datoteke. Za vsebine, ki so jim avtorske pravice potekle in so v javni lasti, je lahko bistven tudi datum smrti avtorja (glejte odstavek o snovi v javni lasti spodaj)
- Vir snovi, po možnosti spletna povezava ali podatki o delu. V primeru, da je bila snov najprej objavljena v Zbiriki in jo je njen avtor tudi vključil, to seveda ne pride v poštev. V tem primeru je to treba izrecno označiti.
Manjšega pomena, a naj bo navedeno, če je le mogoče:
- Datum in kraj izdelave. Za predstavnostne vsebine, ki so jim avtorske pravice potekle in so v javni lasti, je lahko bistven datum izdelave (glejte odstavek o javni lasti spodaj).
Te točke opisa se najlažje navede z uporabo podatkovne predloge. Za njeno uporabo glejte Commons:Merila za vključitev.
- Licenca, ki se nanaša na snov. To se lahko doda z uporabo oznake licence.
Glejte tudi Commons:Nepopolna licenca.
[edit] Obseg pripisovanja licenc
V nekaterih primerih ima dokument (predstavnostna datoteka) lahko več sestavin, ki se jih da in mora pripisati licenco: vsakdo, ki je k delu prispeval ključen del, ima pravico do končnega izdelka in svoj prispevek morajo s prosto licenco označiti vsi sodelavci. Razlike pa niso zelo jasne in se lahko od države do države razlikujejo. Tu je nekaj zgledov:
- pri posnetku pesmi je potrebno upoštevati naslednje sestavine, od katerih morajo biti pod prosto licenco (ali v javni lasti) vse:
- melodija (pravice skladatelja)
- besedilo (pravice pisca)
- izvedba (pravice glasbenikov, pevcev itd.)
- posnetek (pravice tehničnega osebja / snemalnega studija)
- podobno je pri fotografiji umetniškega dela (skupaj s knjižnimi platnicami in podobnim):
- tvorec izvornega umetniškega dela ima pravice do končnega izdelka
- fotograf ima pravice do fotografije.
- Glede slik notranjosti stavb velja, da ima, če so prikazane razločne arhitekturne značilnosti, lahko nekatere pravice tudi arhitekt (tako je vsaj v Nemčiji).
- Glede slike zunanjosti stavbe velja, da ima lahko nekatere pravice tudi arhitekt; v nekaterih državah se to nanaša le na sliko iz ne-javnega prostora (Nemčija, Avstrija), v drugih pa na vse primere (Francija).
Če umetniško delo ni bistvena vsebina slike ali ni jasno razpoznavno, je to lahko težavno: v tem primeru ima običajno avtorske pravice le tvorec nastale slike (posnetka itd.). Če bi na primer šlo za fotografijo skupine ljudi v muzeju, bi ta lahko prikazovala tudi poslikavo stene. V tem primeru avtorskih pravic do te poslikave ni treba upoštevati. Vendar pa merila tu niso zelo natančna.
Vedite, da je potrebno določiti in izrecno omeniti licenco za vse sestavine.
Vedite tudi, da reprodukcije običajno ne morejo biti zaščitene z avtorskimi pravicami: avtor digitalizacije slike nima do te nobenih avtorskih pravic, zato ni potrebna nobena licenca. V tem primeru šteje le licenca izvorne slike. To se nanaša tudi na zaslonske posnetke; glej odstavek o zaslonskih posnetkih.
[edit] Snov v javni lasti
Snov, ki je v javni lasti (dokumente, ki ne morejo biti zaščiteni z avtorskimi pravicami ali so jim te potekle) Zbirka sprejema. V splošnem je delo v javni lasti, če je tvorec dela mrtev več kot 70 - ali v Združenih državah - 95 let. Če je neameriški avtor umrl pred letom 1935 oziroma ameriški avtor pred letom 1910, lahko za njegova dela z gotovostjo smatramo, da so v javni lasti v skoraj vsaki sodni oblasti. Če je delo anonimno, je po bernski konvenciji v javni lasti 70 let po dnevu objave.
Delo je lahko v javni lasti (splošno ali v nekaterih sodnih oblasteh) tudi, če gre za katero izmed spodaj opisanih v določenih državah veljavnih izjem. Vedite pa, da so podrobnosti zakonov o avtorskih pravicah zelo zapletene, zlasti kadar je potrebno upoštevati mednarodno pravo. V splošnem velja, da če je bilo nekaj izdelano in najprej objavljeno v eni sami državi, verjetno veljajo le zakoni te države.
V nekaterih sodnih oblasteh (npr. Združenih državah) se lahko ustvarjeno delo tudi izrecno da v javno last. Drugje (npr. v Evropski uniji) to tehnično ni mogoče, lahko pa se namesto tega pripiše neomejena licenca. Za podrobnosti glej Commons:Prispevajte v javno last.
[edit] Snov pod pridržki poštene uporabe v Zbirki ni dovoljena
Ker se zakoni o pošteni uporabi med državami razlikujejo, Wikimedijina zbirka vsebine w:sl:poštena uporaba|poštene uporabe ne sprejema - tako vsebina, ki je sprejemljiva npr. glede na (zelo široko) pojmovanje poštene uporabe v Združenih državah, v večini drugih držav na ta način ni uporabna.
Poštena uporaba je odvisna tudi od sotvarja slike (ali drugih predstavnostnih vsebin). To pomeni, da bi bilo nekaj na eni strani lahko poštena uporaba, na drugi pa kršenje avtorskih pravic. Poštena uporaba zlasti ne dopušča zbiranja in razdeljevanja slik v podatkovni bazi predstavnostnih vsebin, kot je Zbirka. To pomeni, da za Zbirko poštena uporaba preprosto ne pride v poštev.
Obe težavi nasprotujeta načelom Zbirke glede zagotvaljanja slik, ki jih lahko uporabi vsakdo kjerkoli za kakršen koli namen.
Seveda pa lahko, če dopušča pošteno uporabo, take slike nključite v lokalen wiki.
[edit] Zaslonski posnetki
Če je prikazani program ali operacijski sistem zaščiten z avtorskimi pravicami, velja enako tudi za zaslonske posnetke. Podrobna razprava o tem je na voljo tu (v angleščini). Tako se zaslonskih posnetkov v Zbirko ne more vključiti, razen kadar so vse sestavine, programi in prikazani podatki objavljeni s katero izmed prostih licenc. Smernice Microsofta na primer izpeljanih del ne dopuščajo (glejte tu - v angleščini). To pomeni, da bi zaslonski posnetki izdelkov Microsofta pravilom Zbirke nasprotovali.
Vedite, da je zaslonski posnetek pod to prosto licenco lahko objavljen le, če so pod prosto licenco vse slike za program GUI. Če so vse na primer v javni lasti, mora biti v javni lasti tudi zaslonski posnetek, ker pri izdelavi zaslonskega posnetka ustvarjalnega dela ni. Zaslonski posnetek, ki vsebuje sličice ali vsebino neprostih strani, ni prost. Glejte odgovor na sporočilo na doposnem seznamu debian-legal@lists.debian.org, ki ga je objavil uporabnik Paddy debian-legal@lists.debian.org: reply 1
Če se torej programerji ne strinjajo z objavo programa s prosto licenco in zaslonskemu posnetku ali vsem zaslonskim posnetkom ne pripišejo proste licence izrecno, ti niso prosti. To morda ne drži v vseh sodnih oblasteh, velja pa vsaj v Združenih državah (po razsodbi v primeru Bridgeman Art Library v. Corel Corp.), v Nemčiji (glej Bildrechte v nemški Wikipediji) ter verjetno v vseh drugih državah Evropske unije.
V nekaterih primerih je sam program umetniško delo - zgled bi bil demo (kot je zgornji s pando). Zaslonski posnetki takih del so prosti, če je prost program sam.
Če zaslonski posnetek prikazuje le delo, ustvarjeno s katerim programom in ne sam program, so pri tem lahko izjeme. To še zlasti drži za pisave, ki se v nekaterih primerih obravnavajo kot programi.
Za izdelavo prostega zaslonskega posnetka:
- Uporabite prost program s povsem prosto kožo. (primer je program KDE z uporabo kristalnih slik)
- Izrežite vso morebitno z avtorskimi pravicami zaščiteno snov. Pustite le vsebino.
- Prosta mora biti tudi vsebina zaslonskega posnetka. Zagotovite, da zaslonski posnetek ne vsebuje trgovskih znamk, neprostega besedila ali slik ali česa drugega, glede česar splošna javnost nima licence za prosto uporabo.
Poleg ustrezne oznake avtorskih pravic dodajte zaslonskim posnetkom, ki prikazujejo le prosto vsebino, tudi predlogo {{prosti zaslonski posnetek}}. Označite tudi prosto licenco programa.
[edit] Country-specific laws
Laws about copyright differ from country to country. Generally, the commons try to apply a policy that only allows images that can be used on all (or at least most) countries. The laws of individual countries differ especially in the following points:
- The time for which a copyright applies. In most countries, copyright expires no later than 70 years after the death of the author.
- Status of works of the government. In many (but not all) countries, documents published by the government for official use are in the public domain.
- Material applicable for copyright. In some jurisdictions, pictures of artistic work like architecture, sculpures, clothing etc. can not be used freely without the consent of the creator of the original artwork.
So in order to find a resonable way within the complicated international aspects of national copyright law terms there is a golden rule:
- The copyright of the nation where the image was first published gets applied to that image (and this country-specific law decides if we consider the image as public domain in general or not).
- So e.g. in case of a painting that was published in France please do not apply e.g. US-American copyright laws but French copyright laws to determine if this image can be considered public domain.
Some of the relevant country-specific exeptions are discussed below (countries are listed in alphabetical order).
[edit] Argentina
Obstajata PD predlogi {{PD-AR-Photo}} (za slike objavljene v Argentini pred 25mi leti ali več), in {{PD-AR-Presidency}} (za slike iz spletnega portala argentinskega predsedstva). Več informacij pri predlogah.
[edit] Australia
According to [1] (pdf), copyright of works with Commonwealth, State, or Territory-owned copyright expires 50 years from the date of creation (rounded up to the nearest year). Following that logic, all government-created works created before January 1, 1955 should be in the public domain.
[edit] Canada
According to the Copyright Act, a copyright subsists for the life of the author plus 50 years following the end of the calendar year of death (section 6). If the work is anonymous or pseudonymous then the copyright lasts either 50 years following publication or 75 years after the making of the work, whichever is earlier (section 6.1).
[edit] Denmark
According to Danish law, Consolidated Act on Copyright 2003, the copyright on "photographic images" expire 50 years after the image's creation. However, for "photographic works" the copyright expires 70 years after the death of the author. The definition of a photographic work, as opposed to image is not precisely defined. In general a work is considered to have to display some form of originality or other special artistic properties. Simple snap-shots do not qualify as works. Interpretation is highly subjective. There is some debate as to whether all works by a professional photographer constitute works as opposed to simple images.
[edit] France
[edit] Works of arts, including architecture, exhibited in public spaces
The architect of a notable building owns copyright over the representations of that building, including postcards and photographs. For instance, the architect of the pyramid in the courtyard of the Louvre Museum may claim copyright over images of the pyramid. This, for instance, extends to the designer of lighting systems; for instance, the company operating the Eiffel Tower claims copyright of images of the tower when lighted at night.
However, ruling #567 of March 15, 2005 of the Court of Cassation denied the right of producers of works of arts installed in a public plaza over photographs of the whole plaza:
- Because the Court has noticed that, as it was shown in the incriminated images, the works of Mr X... and Z... blended into the architectural ensemble of the Terreaux plaza, of which it was a mere element, the appeals court correctly deduced that this presentation of the litigious work was accessory to the topic depicted, which was the representation of the plaza, so that the image did not constitute a communication of the litigious work to the public
The court draws a distinction between depictions of a work of art, and depictions of whole settings of which the work of art is a mere part, and denies the right of the artist over such images.
[edit] Germany
By German law, documents are in the public domain (gemeinfrei) if they have been published as part of a law or offical decree or edict, or if they have been released as an official announcement or for public information. The relevant law is section 5 of the UrhG. The first and most important sentence states:
- Gesetze, Verordnungen, amtliche Erlasse und Bekanntmachungen sowie Entscheidungen und amtlich verfaßte Leitsätze zu Entscheidungen genießen keinen urheberrechtlichen Schutz.
For more information about German copyright laws, see the meta-page Wikipedia:Bildrechte on the german wikipedia.
[edit] India
According to Indian copyright law, all pictures published in India more than 60 years ago are in the public domain. [2]
[edit] Iran
According to the Iranian "Law for Supporting Authors, Composers, and Artists" (قانون حمایت حقوق مؤلفان و مصنفان و هنرمندان), passed on 11 Dey 1348 (January 1, 1970) and published in the official newspaper number 7288 on 21 Bahman 1348 (February 1, 1970), for many images, including paintings, the work is in the public domain if all of its authors have died for at least 30 Iranian years (may be different from 30 gregorian days by a few days).
As special exceptions, if the work is cinematic or photographic or if the (economic) rights of a work have been transferred to a legal person, the work will become public domain after 30 Iranian years from its publication or offering.
[edit] Mexico
According to the Mexican law (See Art. 29: Ley federal del derecho de autor, in Spanish) a copyright subsists for the life of the author plus 100 years following the end of the calendar year of death of the youngest author or the publication date in case of the federal, state or municipal governments. There is one exception: works that were already in the public domain before July 23, 2003. Generally speaking, that means works created by someone who had died before July 23, 1928 (75 years before).
[edit] Netherlands
Publications from the Dutch government are copyrighted only if there is a copyright notice on it. See http://www.ivir.nl/legislation/nl/copyrightact.html for the Dutch copyright law, this exception is in article 15b.
In addition, Dutch laws and legal judgements are completely free of copyright (article 11, same law).
Reproduction of images from the government's websites is usally allowed as long as the source is mentioned. (See for example)
[edit] Norway
Photos of works of art exhibited in public spaces can only be used for non-commercial purposes, unless it is clear that the work is not the main subject in the photo (freedom of panorama). There are no restrictions on photos of buildings.
Texts of laws and decisions, reports and statements made and published by state or local authorities are not protected by copyright, but images used in such publicaions may be protected unless they were made specifically for the publication.
Photos of people may not be published without their consent unless either a) the image illustrates a current event of interest the general public, or b) the person is clearly not the main subject of the image (i.e. passers-by may be included unless they fill an unreasonable amount of the image) or c) the image depicts a gathering, an outdoor parade or something which is of interest to the general public.
[edit] Former Soviet Union
Works published by the Union of the Soviet Socialist Republics before 27 May 1973 were not protected by International Copyright Conventions and are thus in the public domain.
Note that in Russia some of these works are protected by copyright.
[edit] United States
Anything published before January 1, 1923 is in the public domain. Anything published before January 1, 1964 and not renewed is in the public domain (search the renewal records for books and maps here). Anything published before March 1, 1989 with no copyright notice ("©", "Copyright" or "Copr." plus the year of publication (may be omitted in some cases) plus the copyright owner or pseudonym) is in the public domain.
Photographic works created after January 1 1978 are protected for 70 years after the death of the creator. Works created but not published before January 1 1978 are protected for 95 years from the date they where registered for copyright, or 95 (for anonymous or pseudononymous works) resp. 120 years (for works by individuals) from year of creation, whichever expires first. (see [3] for more information)
[edit] Works by the US Government
A work by the US federal Government is in the public domain, period. This applies to the USA, not world wide.
- This also applies to the works of some, but not all governments of the individual states.
- This does not include Government-funded corporations like Amtrak or the USPS. In particular, the USPS holds copyright on all US postage stamps produced after 1978 (older US stamps are all public domain).
- This also does not include works commissioned by the US Government, but produced by contractors; in this case, the copyright may have been assigned to the US Government (for instance, the copyright of the official Ada programming language manual was assigned to the US Department of Defense).
- Some US government agencies may work in cooperation with other agencies or corporations; this is in particular the case of NASA, which operates the Jet Propulsion Laboratory in cooperation with Caltech, and operates a number of space projects in cooperation with foreign agencies such as ESA and CNES. Only materials solely produced by NASA will be in the public domain. The other agencies may hold copyright on some material, including material published on NASA sites (there will be copyright notices in that case).
- Images on government or government agency websites are not necessarily public domain, always look for copyright notices or similar.
[edit] Glejte tudi
V slovenščini:
V angleščini:
