Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia

Iz Wikimedia Commons
Jump to navigation Jump to search
SloveeniaBled.jpg
Wiki Loves Monuments 2019 - 1. do 30. september 2019
Fotografirajte našo kulturno dediščino in zmagajte!

Wiki Loves Monuments (dobesedno Wiki ljubi spomenike) je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta prek Wikimedijinih projektov (zlasti Wikipedije in Wikimedijine Zbirke oz. Commons). Sodeluje lahko vsakdo.

Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo kulturne spomenike v svoji bližini in jih objavijo pod prosto licenco, da so prosto na voljo prek interneta. V ta namen organiziramo natečaj, ki bo potekal ves september 2019. Letos je prvič udeležena tudi Slovenija in ta stran pojasnjuje, kako sodelovati. Poleg tega je udeleženih več deset drugih držav, ki jih lahko preverite na mednarodni strani.

Sodelujte

Odkrijte spomenik, fotografirajte ga in naložite sliko na Wikimedijino Zbirko:

Wlm-icon-find-red.svg
Odkrijte spomenike
Odkrijte spomenik v svoji okolici. Preverite: ali je na seznamu spomenikov (glejte spodaj)? Zapišite si njegovo številko EŠD!


Wlm-icon-cam-red.svg
Fotografirajte
Fotografirajte spomenik. Napravite čim več fotografij po svojih najboljših zmožnostih, preskušajte različne kote. Četudi fotografija ne bo med zmagovalnimi, bo pomagala Wikipediji!


Wlm-icon-note-red.svg
Opišite fotografije
Zapišite si, kaj ste fotografirali. Zabeležite si ime lokacije, EŠD številko spomenika, njegov opis in datum.


Wlm-icon-upload-red.svg
Naložite na Zbirko
Naložite svoje fotografije med 1. in 30. septembrom. Ustvarite uporabniški račun, če ga še nimate.

Stik z nami

Slovenski del natečaja organizira Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti. Če imate vprašanja, nas lahko kontaktirate na pogovorni strani te strani. Glavni organizator, Jernej Polajnar, je dosegljiv tudi na jpolajnar.wiki@gmail.com

Zakaj sodelovati?

Sodelujte v Wiki Loves Monuments, največjem fotografskem natečaju na svetu, in pomagajte Wikipediji dokumentirati kulturno dediščino.

Sodelovanje je lahko zabavno in poučno! S fotografiranjem in deljenjem fotografij spomenikov v vaši bližini lahko odkrivate slovensko dediščino in se naučite več o njej. Ob tem lahko izboljšate svoje fotografske veščine in se potegujete za priznanja. Lokalna žirija bo izbrala do 10 fotografij, ki bodo zastopale Slovenijo v mednarodnem finalu in se potegovale za mednarodne nagrade. Več informacij o mednarodnem delu natečaja je na voljo na wikilovesmonuments.org.

Naložite lahko tudi fotografije, ki ste jih posneli na svojih potovanjih v drugih državah, in sodelujete v lokalnih natečajih teh držav. Preverite, ali vaša destinacija letos sodeluje.

Pravila natečaja

Natečaj je zasnovan tako, da je udeležba čim bolj preprosta. Imamo samo nekaj pravil za udelebo v Sloveniji. Oglejmo si jih na hitro. Vsak prispevek mora:

  • biti lastno delo, ki ga je lastnoročno naložil fotograf sam,
  • biti naložen v septembru 2019 (ustvarjen je lahko prej),
  • biti med postopkom nalaganja opremljen z licenco CC BY-SA, ki daje javnosti pravico ponovne uporabe,
  • upodabljati objekt, razglašen za spomenik kulturne dediščine, ki ste ga identificirali prek njegove številke EŠD.

Poleg tega je še nekaj praktičnih pravil:

  • za sodelovanje morate imeti uporabniški račun na Wikimedijini Zbirki in med registracijo potrjen e-poštni naslov,
  • če je vaš prispevek brisan z Zbirke iz kateregakoli razloga, je diskvalificiran,
  • sami ste odgovorni za upoštevanje zakonodaje pri fotografiranju in nalaganju fotografij.

Nagrade

Avtorji najboljših fotografij v slovenskem natečaju bodo prejeli priznanja in knjižne nagrade na podelitvi konec oktobra. Nagrade za zmagovalce mednarodnega natečaja so fotografske.

Kje najdem spomenike?

Popoln seznam spomenikov je v pregledovalniku Registra kulturne dediščine, vendar je treba biti pozoren na razglasitev in pravni status. Pomagate si lahko tudi z izborom spomenikov po regijah. Dodatne informacije spodaj.

Žirija

Prispevke bo ocenila tričlanska žirija v sestavi:

  • Branimir Ritonja, fotograf, lastnik fotogalerije STOLP
  • Nina Grein, fotografinja
  • Matjaž Zaplotnik, wikipedist

Kriteriji za ocenjevanje

Lokalna žirija bo upoštevala naslednja merila pri ocenjevanju fotografij:

  • tehnična kakovost (ostrina, osvetljenost, kompozicija ipd.),
  • izvirnost,
  • uporabnost za Wikipedijo, kar pomeni:
    • upodobitev je nazorna in ilustrira spomenik dovolj dobro, da bi lahko bila fotografija vključena v okvirček z osnovnimi podatki v Wikipedijinem članku ali poglavje o kakšnem njegovem detajlu,
    • na fotografiji je spomenik, za katerega v Wikimedijini Zbirki še nimamo gradiva ali ga je malo (preverite lahko z iskalnikom).

Oktobra bo slovenska žirija izbrala do 10 najboljših prispevkov in jih poslala v mednarodni del natečaja. Mednarodni zmagovalci bodo znani decembra.

Najbolje ocenjene fotografije mednarodnega tekmovanja običajno ustrezajo merilom za 'izbrane slike' v Wikimedijini Zbirki. Vendar naj vas to ne ustavi pred nalaganjem fotografij, tudi če menite, da nimate dovolj znanja ali opreme za vrhunske stvaritve. Tudi povprečne fotografije bodo pomagale Wikipediji.

Izvedbo natečaja so omogočili

Wikipedians of Slovenia User Group.svg

Organizacija slovenskega dela natečaja

Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti:

Zunanja podpora

Odmev

205

naloženih fotografij do zdaj


Povezave

O spomenikih v Sloveniji

Flat UI - map.png

Seznam spomenikov nepremične kulturne dediščine vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo, dostopen je prek pregledovalnika Registra kulturne dediščine (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »spomenik lokalnega pomena«, »spomenik državnega pomena« ali imajo vrsto spomenika »neznano« (pregledovalnik poleg njih najde tudi mnogo objektov brez podatka, to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni del natečaja).

V pomoč pri iskanju in nalaganju smo pripravili izbor spomenikov po regijah na slovenski Wikipediji. Ti seznami vsebujejo priročne gumbe za nalaganje z že vnesenimi podatki o imenih in lokacijah spomenikov.

Slovenija ne pozna t. i. svobode panorame, zato žal ne smemo prosto deliti fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let po avtorjevi smrti. Tema je obširneje predstavljena spodaj.

Status avtorskih pravic

Pomembno: če izberete spomenik v pregledovalniku, ki ga ni v seznamih, se prepričajte, da so njegovi avtorji pokojni že vsaj od leta 1948. Tudi fotografij t. i. »osirotelih del« brez znanega avtorja, ki so mlajša od 19. stoletja, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine Zbirke pazljivo pregleduje prispevke in avtorsko sporne briše. V primeru dvoma predlagamo, da se omejite na spomenike na naših seznamih, iz katerih smo izločili vse avtorsko zaščitene spomenike.

Svoboda panorame

Nekatere druge države imajo svobodnejšo ureditev, med njimi večina srednjeevropskih držav, ki imajo polno svobodo panorame. Natančneje je ta tematika predstavljena na strani Commons:Freedom of panorama (v angleščini). Imate mnenje o slovenski ureditvi? Se vam zdi, da bi polna svoboda panorame v Sloveniji pomembno posegla v interese avtorjev in njihovih dedičev ali ne? To bi zanimalo organizatorja. Vabljeni, da mu pišete na jpolajnar.wiki@gmail.com.

Kje so vsi spomeniki iz druge svetovne vojne? Kje je Plečnik?! O avtorskih pravicah.

Zgradbe in tridimenzionalna ustvarjalna dela, kot so kipi, so intelektualne stvaritve, varovane po avtorskopravni zakonodaji; v Sloveniji je to Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Le avtor ima pravico izkoriščanja in reproduciranja podobe takega objekta. Kadar ga fotografiramo, je naša fotografija t. i. izpeljano delo. Na njem obstaja tako pravica avtorja upodobljenega objekta, kot avtorska pravica fotografa (fotografija je intelektualna stvaritev v smislu izbora kompozicije, osvetlitve itd.). ZASP uvaja v 55. členu izjemo pri delih, trajno postavljenih na javnih mestih – podobe teh lahko javnost prosto uporablja, vendar ne v tridimenzionalni obliki in ne v pridobitne namene. Temu pravimo svoboda panorame.

Wikimedijina Zbirka sprejema le dela, objavljena pod katero od prostih licenc, ki jih lahko reproducira vsakdo, tudi v pridobiten namen. Zato fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni, ne smemo nalagati, saj bi moral s prosto licenco izrecno soglašati tudi imetnik avtorskih pravic na upodobljenem objektu. Z drugimi besedami, Slovenija nima zadostne mere svobode panorame za Zbirko. Avtorske pravice trajajo še 70 let po smrti avtorja, tako da celo dela Jožeta Plečnika (1872–1957) ne bodo prosta vse do leta 2028.