Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia
Wiki Loves Monuments (Wiki obožuje spomenike) je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti Wikipedijo in Wikimedijino zbirko). V njem lahko sodeluje vsakdo.
Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo kulturne spomenike v svoji okolici in nastale fotografije objavijo pod ustrezno licenco, da so prosto na voljo na internetu. V ta namen organiziramo natečaj, ki bo potekal ves oktober 2023. Ta stran pojasnjuje, kako sodelovati. Poleg tega pri natečaju sodeluje več deset drugih držav, ki so navedene na mednarodni strani.
Sodelujte
Natečaj je zaključen. Hvala vsem, ki ste sodelovali!
Zmagovalci
Posebna omemba žirije
-
Palača Kresija in Filipov dvorec, Ljubljana
Avtor: Petar Milošević -
Železniški viadukt Otovec
Avtor: Manca Filak -
Ladejenkovo s kozolcem
Avtor: Foonzzi -
Kapela sv. Eligija, Kamnik
Avtor: Krzysztof Golík -
Ptuj s ptujskim gradom
Avtor: Krzysztof Golík -
Tromostovje in Prešernov trg, Ljubljana
Avtor: Petar Milošević -
Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik
Avtor: Krzysztof Golík
Fotografirajte ga
Opišite fotografije
Naložite na Zbirko
Stik z nami
Slovenski del natečaja organizira uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti. Če imate vprašanja, lahko stopite v stik z nami na pogovorni strani te strani. Glavni organizator, Jernej Polajnar, je dosegljiv na e-poštnem naslovu jpolajnar.wikigmail.com.
Za navdih
Zakaj sodelovati?
Sodelujte v Wiki Loves Monuments, največjem fotografskem natečaju na svetu, in pomagajte Wikipediji dokumentirati kulturno dediščino.
Sodelovanje je lahko zabavno in poučno! S fotografiranjem in deljenjem fotografij spomenikov v okolici lahko odkrivate slovensko dediščino okoli vas in izveste več o njej. Ob tem lahko izboljšate svoje fotografske veščine in se potegujete za priznanja. Lokalna žirija bo izbrala do 10 fotografij, ki bodo zastopale Slovenijo v mednarodnem finalu in se potegovale za mednarodne nagrade. Več informacij o mednarodnem delu natečaja je na voljo na spletnem mestu wikilovesmonuments.org.
Naložite lahko tudi fotografije, ki ste jih posneli na svojih potovanjih v drugih državah, in sodelujete v lokalnih natečajih teh držav. Preverite, ali vaša destinacija letos sodeluje.
Pravila natečaja
Natečaj je zasnovan tako, da je sodelovanje kar se da preprosto. Za udeležbo v Sloveniji smo določili samo nekaj osnovnih pravil. Na hitro si jih oglejte.
Vsak prispevek mora:
- Biti lastno delo, ki ga je lastnoročno naložil fotograf sam.
- Biti naložen v oktobru 2023 (ustvarjen je lahko prej).
- Biti med postopkom nalaganja opremljen z licenco CC BY-SA, ki daje javnosti pravico do ponovne uporabe.
- Upodabljati objekt, razglašen za spomenik kulturne dediščine, ki ste ga identificirali s številko EŠD (evidenčna številka dediščine).
Poleg tega velja še nekaj praktičnih pravil:
- Za sodelovanje morate imeti v Wikimedijini zbirki uporabniški račun in potrjen e-poštni naslov.
- Če bo vaš prispevek iz katerega koli razloga izbrisan iz Zbirke, bo diskvalificiran.
- Sami ste odgovorni za upoštevanje zakonodaje pri fotografiranju in nalaganju fotografij.
Organizatorji lahko prispevajo fotografije, vendar niso upravičeni do nagrad.
Nagrade
Nagrade za zmagovalce bodo:
- mesto: dan z restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS)
- mesto: knjižna nagrada ZVKDS
- mesto: knjižna nagrada ZVKDS
Kje najdem spomenike?
Popoln seznam spomenikov je na voljo v pregledovalniku Registra kulturne dediščine, vendar bodite pozorni na razglasitev in pravni status objektov dediščine. Pomagate si lahko tudi s seznamom izbranih spomenikov po regijah. Dodatne informacije o spomenikih v Sloveniji so navedene spodaj.
Žirija
Prispevke bo ocenila tričlanska žirija v sestavi:
- Matjaž Zaplotnik, wikipedist
- Damjana Pečnik (ZVKDS)
- Nina Grein, fotografinja
Merila za ocenjevanje
Lokalna žirija bo pri ocenjevanju fotografij upoštevala naslednja merila:
- tehnična kakovost (ostrina, osvetlitev, kompozicija ipd.),
- upoštevali bomo samo slike velikosti 2 megapiksla ali več (npr. 1600 × 1250),
- izvirnost,
- uporabnost za Wikipedijo, kar pomeni:
- Upodobitev je nazorna in ilustrira spomenik dovolj dobro, da bi bila fotografija lahko vključena v okvirček z osnovnimi podatki v Wikipedijinem članku ali poglavje o kakšnem njegovem vidiku.
- Na fotografiji je spomenik, za katerega v Wikimedijini zbirki še nimamo gradiva ali ga je le malo (preverite lahko z iskalnikom).
Novembra bo slovenska žirija izbrala do 10 najboljših prispevkov in jih uvrstila v mednarodni del natečaja. Mednarodni zmagovalci bodo znani v začetku leta 2024.
Najbolje ocenjene fotografije, ki se uvrstijo v mednarodni finale, običajno ustrezajo merilom za izbrane slike v Wikimedijini zbirki. Vendar naj vas to ne ustavi pred nalaganjem fotografij, tudi če menite, da nimate dovolj znanja ali opreme za vrhunske stvaritve. Tudi povprečne fotografije bodo pomagale Wikipediji.
Izvedbo natečaja so omogočili
Organizacija slovenskega dela natečaja
Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti:
- Jernej Polajnar (glavni organizator)
- Matjaž Zaplotnik (vodja žirije)
- Vera Pelhan (organizacijska podpora)
Zunanja podpora
- Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (žirija, sponzorstvo)
- Nina Grein, fotografinja (članica žirije)
Sponzorji
O spomenikih v Sloveniji
Seznam spomenikov nepremične kulturne dediščine vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo. Dostopen je s pregledovalnikom Registra kulturne dediščine (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »spomenik lokalnega pomena«, »spomenik državnega pomena« ali imajo vrsto spomenika »neznano«. Pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka. To je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja.
Za lažje iskanje in nalaganje smo na slovenski Wikipediji pripravili sezname spomenikov po regijah. Ti seznami vsebujejo priročne gumbe za nalaganje z že vnesenimi podatki o imenih in lokacijah spomenikov.
Slovenija ne pozna t. i. svobode panorame, zato žal ne smemo prosto deliti fotografij objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjevi smrti. Tema je obširneje obravnavana v naslednjem razdelku.
Status avtorskih pravic
Pomembno:: Če izberete spomenik v pregledovalniku, ki ga ni v seznamih, se prepričajte, da so vsi njegovi avtorji pokojni že vsaj od leta 1953. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko sporne objave briše. Če o položaju avtorskih pravic niste prepričani, vam predlagamo, da se omejite na spomenike na naših seznamih, iz katerih smo izločili vse avtorsko zaščitene spomenike.
Svoboda panorame
Nekatere druge države imajo svobodnejšo ureditev, med njimi večina srednjeevropskih držav, ki imajo popolno svobodo panorame. Natančneje je ta tematika obravnavana na strani Commons:Freedom of panorama (v angleščini).
Kaj menite o slovenski ureditvi? Ali bi popolna svoboda panorame v Sloveniji po vašem mnenju pomembno posegla v interese avtorjev in njihovih dedičev ali ne? Vabljeni, da svoje stališče sporočite organizatorju na e-poštni naslov jpolajnar.wikigmail.com.
Kje so vsi spomeniki iz druge svetovne vojne? Kje je Plečnik?! O avtorskih pravicah.
Zgradbe in tridimenzionalna ustvarjalna dela, kot so kipi, so intelektualne stvaritve, varovane po avtorskopravni zakonodaji. V Sloveniji je to Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Le avtor ima pravico do izkoriščanja in reproduciranja podobe takega objekta. Kadar ga fotografiramo, je naša fotografija t. i. izpeljano delo. Avtorske pravice na njej imata tako fotograf (fotografija je intelektualna stvaritev v smislu izbora kompozicije, osvetlitve idr.) kot tudi avtor upodobljenega objekta. ZASP uvaja v 55. členu izjemo pri delih, trajno postavljenih na javnih mestih – podobe teh lahko javnost prosto uporablja, vendar ne v tridimenzionalni obliki in ne v pridobitne namene. Temu pravimo svoboda panorame.
Wikimedijina zbirka sprejema le dela, objavljena pod katero od prostih licenc, ki jih lahko reproducira vsakdo, tudi v pridobiten namen. Fotografij objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni, ne smemo nalagati, saj bi moral s prosto licenco izrecno soglašati tudi imetnik avtorskih pravic na upodobljenem objektu. Z drugimi besedami, Slovenija nima zadostne mere svobode panorame za namene Zbirke. Avtorske pravice trajajo še 70 let, šteto od leta po letu smrti avtorja, tako da tudi dela Jožeta Plečnika (1872–1957) ne bodo prosta še vse do leta 2028.