File:Brezposelnost po študiju- Problem organiziranja mladih.webm

Slovenščina: Problematiko mladih se danes obravnava kot nekaj povsem ločenega od širših družbenih procesov in težav. Dejstvo, da so mladi že v času šolanja, sploh pa pri iskanju zaposlitev izpostavljeni ostremu konkurenčnemu boju, je pogosto obravnavano kot nekaj dobrega in zaželenega. Zaradi tega se sistemski problemi, kot sta brezposelnost in prekarizacija, kažejo kot problemi posameznikov, raje kot o problemu brezposelnosti pa se govori o problemu zaposljivosti. Takšna perspektiva je močno zasidrana v izobraževalnem sistemu, javnih razpravah in medijih.

Študentsko društvo Iskra je nastalo iz potrebe po aktivnem spopadanju s temi težavami na način, ki jih obstoječe institucije in politični tokovi ne premorejo. V vsem svojem delovanju izhajamo iz predpostavke, da morajo biti nastavki za alternativni način organiziranja družbe ustvarjeni skozi množično povezovanje in organizirano delovanje velikih skupin ljudi s konkretnimi političnimi cilji. V sodelovanju z različnimi civilnimi iniciativami in hkrati z delovanjem znotraj obstoječih institucij poskušamo preseči protislovje med množičnim organiziranjem in institucionalizirano politiko. To je za mlade danes še posebej pomembno, saj nas institucije, v katerih delujemo v svojem vsakdanjem življenju, sistematično silijo v individualizem in politično pasivnost. Temeljni problem mladih je problem političnega organiziranja. Namen okrogle mize je odpreti razpravo o dosedanjih uspehih in neuspehih na področju organizirane množične politike, zlasti med mladimi, in identificirati izzive, s katerimi se bo potrebno v bližnji prihodnosti spopadati. Tema bo obravnavana na treh področjih:

Prvič, obstajajo že uporabljene in v veliki meri institucionalizirane oblike organiziranja, ki naj bi presegale individualistično razumevanje sistemskih problemov, kot so sindikati, študentske organizacije ali različne nevladne organizacije, vendar svojega poslanstva niso (več) zmožne opravljati. Delavsko organiziranje ostaja do velike mere nedostopno mladim, prekarno zaposlenim in brezposelnim, medtem ko je študentsko organiziranje že zdavnaj postalo popolnoma apolitično in podrejeno komercialnim interesom ter interesom ozkih klik in elit.

Drugič, individualizem ni samo način razumevanja družbe, ki ga prinaša prevlada neoliberalnih politik in ideologij, temveč način delovanja, v katerega so ljudje prisiljeni od malega. V konkurenčni tekmi s svojimi vrstniki je posameznik nemočen in nima vpliva na pogoje svojega življenja in dela; tako kot njegovi vrstniki se lahko zgolj prilagaja na zunanje okoliščine, ki jih določa potreba po ustvarjanju vedno večjega profita na trgu.

Tretjič, od začetka krize naprej se vedno pogosteje formirajo civilne iniciative in druge neinstitucionalizirane oblike organiziranja, vendar je dosežke in učinke delovanja takšnih iniciativ pogosto težko prepoznati. Te so ponavadi bodisi nezmožne kontinuiranega delovanja, bodisi vsebinsko omejene na ozko zastavljena področja, zaradi česar ponujajo parcialni pogled na problematike, ki so v resnici neločljive od širših sistemskih težav in protislovij.

Pogovarjali se bomo s sociologom Primožem Krašovcem, sindikalistom Goranom Lukičem in Miho Novakom, kulturnim antropologom, ki je diplomiral na temo zasedbe Filozofske fakultete.