File:Barbara Kresal - Koliko je socialnega v EU- Primer prenove slovenske delovne zakonodaje.webm

Slovenščina: Na neustrezno neoliberalno usmerjeno politiko na ravni EU, ki sili posamezne države k reformam v smeri večje prožnosti trgov dela, opozarja Manifest iz januarja 2013, ki ga je podpisalo več kot 400 profesorjev in drugih strokovnjakov s področja delovnega prava iz vse Evrope. S perspektive človekovih pravic delo in delavci niso blago, ki bi se moglo prodajati na prostem trgu čim nižjih stroškov dela, temveč mora biti cilj razvita delovna zakonodaja, ki zagotavlja dostojne minimalne standarde na področju dela za vse ter preprečuje prekarizacijo dela in s tem življenja ljudi. Pravice delavcev za večino ljudi pomenijo zagotovilo za dostojno življenje. Kvaliteta življenja je namreč v veliki meri odvisna prav od (dejansko uveljavljene, ne le deklarirane in v praksi sistematično kršene) ravni delavskih pravic, zagotovljenih v neki državi. Neoliberalni model z vedno novimi zahtevami po večji prožnosti (upogljivosti?) postopoma, a vztrajno razgrajuje dosežke socialne države. Vendar je socialna država pridobitev in del evropske socialne dediščine, ki bi ga morali kot neprecenljivo, a krhko dobrino skrbno negovati in razvijati naprej, neoliberalni model pa zavreči, ker ne spoštuje človekovih pravic, vključno s temeljnimi socialnimi pravicami, in ker je gospodarsko neuspešen, socialno neučinkovit in okoljsko nevzdržen. Barbara Kresal je profesorica delovnega prava na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.