File:Kaj je historični materializem- (7.del).webm

Izraz »historični materializem« je verjetno edini izraz, ki je manj oprijemljiv, redkeje sistematično predstavljen in večkrat navdan z avro mističnosti, kakor sta »marksizem« in »dialektika« – dva izmuzljiva izraza, s katerima pa je vseeno običajno (žal) tesno povezan. Navkljub temu – ali pa ravno zato – je, tako kot sta marksizem in dialektika, nekaj, za kar je slišal vsak novopečeni družboslovec, in je eden temeljnih stebrov verjetja ali vsaj načelnega odobravanja vsakega samozavestnega levega radikalca. Vendar ker tako »historični« kot »materializem« v historičnem materializmu (kaj šele historični materializem sam) običajno nista veliko več od doktrinarnega zaklinjanja že prepričanih – zaklinjanja, ki ne glede na svojo dogmatičnost ni ravno razsvetljujoče – ali banalizirane, 30-minutne šolskosociološke predstavitve, je smiselno to Marxovo »materialistično pojmovanje zgodovine« predstaviti podrobno, na sistematičen, neobskurantističen in argumentacijsko rigorozen način.

Historični materializem ni veliko drugega kot posebna vrsta materialistične sociologije, tj. sociologije, katere izhodišče je preiskovanje materialnih interesov družbenih agensov in načinov, kako so ti interesi povezani s človeško dejavnostjo in prek nje z družbenimi spremembami, ter priznavanje dejanskega, vzročno učinkujočega obstoja družbenih struktur, ki pa niso razumljene kot supraindividualne entitete, ki določajo človeško dejavnost. Historični materializem je, splošno rečeno, sestavljen iz treh temeljnih stebrov: (i) materialistične teorije človeške zgodovine, (ii) teorije strukturnega principa posameznih družb, (iii) razredne teorije. Kot tak je neposredna marksovska alternativa nekaterim drugim »velikim sociološkim teorijam«, kot je denimo Giddensova, webrovsko nagnjena teorija, ki je prav tako sestavljena iz podobnih treh podteorij.

V 10–12 srečanjih bomo skozi pazljivo in konstruktivno soočenje z najvidnejšimi neowebrovskimi in poststrukturalističnimi sociološkimi kritikami historičnega materializma – kritikami, ki se ga lotevajo na metodološki, teoretski in metafizični ravni – ter z njegovimi kanonskimi zagovori predstavili in skušali ubraniti vse njegovi tri temeljne stebre. Pri tem se bomo dotaknili tudi splošnejših (in najpomembnejših) sodobnih socioloških problemov, kot sta problema teoretiziranja odnosa med dejavnostjo in strukturo ter vznika subjekta v času t.i. »lingvističnega obrata« v sociologiji. Obregnili se bomo ob vprašanje determinizma in redukcionizma ter legitimnost funkcionalističnih razlag v sociologiji in načeli tudi nekatere izrecno marksistične debate, kot so: narava tranzicije iz fevdalizma v kapitalizem (t.i. »debata Brenner/Sweezy«), vprašanje »novih srednjih razredov« (Poulantzas, Wright, Carchedi) in povezava identitetnih politik z razredno teorijo. Predhodno seznanjenje z omenjenimi temami in problemi ne bo predpostavljeno.

Skratka, skušali bomo pokazati, da v zadnji analizi niti kanonski zagovori historičnega materializma niti njegove modne kritike niso povsem prepričljive. Mestoma posodobljeni in reformulirani historični materializem, ki izhodiščno črpa iz Kapitala in Grundrisse (ne, denimo, iz Nemške ideologije), ima večjo razlagalno moč v primerjavi s svojimi neowebrovskimi in poststrukturalističnimi sociološkimi tekmeci ter je metodološko bolj sofisticiran.

Seznam in datumi predavanj: http://www.delavske-studije.si/ids-se...

Nosilec seminarja: Tibor Rutar Okvirno število srečanj: 11 Semester: zimski Datum in ura: od 4. novembra 2014 do 27. januarja 2015 (torki) med 19.40 in 21.15